OD SEMENA DO SEDEŽA: KAKO JE PENA IZ SOJE DOBILA POMEMBNO VLOGO V FORDOVEM PRIZADEVANJU ZA UPORABO OBNOVLJIVIH VIROV

Veliko ljudi dobro pozna sojo – na desetine milijonov potrošnikov jo vsak dan zaužije kot hrano ali pijačo, zato pa je toliko večje presenečenje, da marsikdo med nami veliko časa dejansko sedi na reciklirani soji.

 

Letos je že 10 let, odkar je Ford v Mustangu modelnega leta 2008 prvič uporabil peno na osnovi soje, ki je od leta 2011 eden ključnih materialov v blazinah, naslonjalih in vzglavnikih sedežev vsakega v Severni Ameriki izdelanega Fordovega vozila.

 

Doslej – več kot 18,5 milijona vozil in pol bilijona sojinih zrn pozneje – smo preprečili, da bi več kot 103 milijone kilogramov ogljikovega dioksida izpuhtelo v atmosfero. Po ugotovitvah državne univerze v Severni Karolini takšno količino porabi 4 milijone dreves v enem letu.

 

Inovativna uporaba pene iz soje kot rastlinske alternative običajnim izdelkom na osnovi naftnih derivatov je bila naš navdih ob uvedbi leta 2007, s katero smo našim vozilom zagotovili ključne trajnostne prednosti, ne da bi pri tem žrtvovali njihovo trpežnost ali zmogljivost.

 

Ustanovitelj našega podjetja Henry Ford se je domislil uporabe biomaterialov že v štiridesetih letih prejšnjega stoletja, zato je edino pravilno, da še naprej uresničujemo njegovo vizijo. Raziskave in testiranje obnovljivih snovi na rastlinski osnovi, ki predstavljajo alternativo plastiki, izdelani iz nafte, so moje življenjsko delo od leta 2000 in ponosna sem, da lahko nadaljujem z vizijo Henryja Forda.

 

A resničen izziv je bilo na prvem mestu priti na trg s to idejo. Po pravici povedano so bile prve pene resnično grozne! Izpolnile niso niti ene od strogih zahtev za avtomobilske sedeže. Prvi preizkusi niso dosegali meril za sedežne blazine, ki se morajo vrniti v prvotno obliko tudi po uporabi, ki ustreza 15-letnemu obdobju. Da ne omenjam dela z izoliranimi sojinimi in naftnimi materiali ter vse prej kot prijetnega vonja sojine pene. Tako smo se lotili mukotrpnih raziskav izboljševanja formul, uravnoteženja kemije in odstranjevanja smrdečih sestavin.

 

Samo 10 let nazaj je bil naš svet precej drugačen. Povsem novi iPhone je komaj čakal, da pride na trg, George W. Bush je bil predsednik Združenih držav in cene goriv so bile zelo nizke – 40 dolarjev za sodček (danes med 55 in 60 dolarji; za primerjavo je po podatkih Ministrstva za gospodarstvo in turizem 23. 10. 2007 liter neosvinčenega bencina v Sloveniji stal 1 evro, 24. 10. 2017 pa 1,26 evra). Prijaznost do okolja takrat za večino res ni pomenila finančnih koristi, zato je bilo dobavitelje precej težko prepričati, da je sojina pena material prihodnosti.

 

V teh pionirskih dnevih smo se opirali na različne možnosti, vključno s podporo uprave za sojo (United Soybean Board), ki je financirala nekatere začetne poskuse, pomembna pa je bila tudi osebna vizija in odločilna vzpodbuda takratnega izvršnega direktorja Billa Forda. Takrat je moral trdno sedeti v voznikovem sedežu in zagotoviti uresničevanje projekta.

 

Ko so leta 2008 cene goriv poletele v nebo, je vrednost sojine pene na vsem lepem postala očitna. Zamenjava poliolov na naftni osnovi ni bila koristna le za okolje, bila je koristna tudi za posel. Svojo domačo nalogo smo uspešno opravili in Ford je bil pripravljen.

 

Stremeli smo k temu, da bi s potencialom sojine pene seznanili kar največ uporabnikov in vzpodbudili trajnostno uporabo povsod, kjer je to možno, zato smo neumorno sodelovali z različnimi panogami – kmetijstvom, pohištveno industrijo in proizvodnjo dobrin za gospodinjstva – ter jim pomagali ustvariti formulo za peno v skladu z njihovimi potrebami.

 

Uspeh s sojino peno nas je vzpodbudil k razvoju drugih obnovljivih materialov za vgradnjo v naša vozila, kar nam je pomagalo dodatno zmanjšati izpuste toplogrednih plinov. V nekaterih primerih je material omogočal tudi zmanjšanje mase, kar je omogočilo varčnejšo porabo goriva številnih naših vozil.

 

Seveda našega dela z uporabo biomaterialov v vozilih nismo opravili kar čez noč. Ponosni smo, da danes pri proizvodnji vozil uporabljamo osem trajnostnih materialov: sojo, pšenico, kloščevec (ricinus), kenaf (hibiskus), drevesno celulozo, juto in kokos. Nadaljujemo s poskusi in seznam virov, ki jih preverjamo, včasih spominja na opis kmetije – slama, paradižnikove lupine, bambus, vlakna agave, regrat in celo alge!

 

Raziskujemo tudi možnosti za inovativno uporabo samega ogljika in kot prvi v panogi razvijamo pene in plastične izdelke z uporabo zajetega ogljikovega dioksida. Na to vrsto inovativnega dela moje ekipe pri Fordu sem vsak dan znova še posebej ponosna.

 

Po dobrem desetletju še naprej uspešno sodelujemo z upravo za sojo pri razvoju materialov na osnovi soje za komponente iz gume, kot so tesnila in metlice brisalcev. Naša uporaba sojine pene je zagotovo pomenila mejnik in pomemben prvi korak. Kot pravi Bill Ford, je za nami dolga pot, a čaka nas še veliko dela. Pri prizadevanju za cilje na področju trajnosti imamo še veliko možnosti za raziskovanja. V našem 18. letnem poročilu o trajnosti so izpostavljeni različni ukrepi za napredek pri našem delu, kot so utiranje poti z našo vodilno zavezo za zaščito vode v avtomobilski panogi, prizadevanje za obrate brez odpadnih snovi, ki končajo na smetiščih, ali naložbe v programe za razgradnjo vozil, s katerimi bi izboljšali kakovost zraka.

 

Soja je bila prva, ki smo jo uporabili kot trajnostni material. Danes pogled 10 let naprej obljublja še radikalnejše raziskovanje in revolucionarne inovacije, ki jih bodo podpirale odgovorne naložbe in pionirska vizija. Uporabiti moramo obširno paleto materialov, ki nam jih nudi mati narava, in jih izkoristiti na kar najboljši način. To vključuje rastline in ostanke po žetvi iz lokalnih virov, ki jih lahko uporabimo pri izdelavi vozil, kar bi dodatno zmanjšalo izpuste zaradi transporta in zagotovilo nov vir prihodka lokalnim kmetom. Mislim, da bi bil Henry Ford zelo ponosen na naše dosežke.

 

Ford namerava ohraniti vodilno vlogo pri uporabi trajnostnih materialov v avtomobilski panogi, ko vstopamo v prihodnost, ki bo zagotovo vznemirljiva. V prejšnjem desetletju smo se naučili zelo veliko. Med najpomembnejšimi spoznanji je ugotovitev, da lahko zagotovimo veliko alternativnih materialov z manjšim vplivom na okolje. Pogosto pravim, da imam najboljšo službo na svetu, saj lahko delam za podjetje, ki podpira razmišljanje zunaj okvirjev.

 

Avtorica: Debbie Mielewski, višja tehnična vodja za področje trajnostnih materialov pri družbi Ford Motor Company

Podobne objave

Objavi odgovor

Your email address will not be published. Required fields are marked *