KAKO E-MOBILNI SMO ŽE V SLOVENIJI?

Električna vozila postajajo vse bolj dostopna, strokovnjaki pa pričakujejo, da bodo v naslednjih dvajsetih letih postala še bolj vseprisotna in na cesti veliko bolj pogosta kot avtomobili na izgorevanje.

Kako močan je trajnostni vidik, kako spodbujajo javnost, naj zamenjajo običajna vozila za bolj zelena, in kako se slovenska javnost odziva na te ideje, smo se pozanimali pri nekaterih najbolj vidnih blagovnih znamkah s področja mobilnosti v Sloveniji.

David Černivec,
vodja korporativne in diplomatske prodaje, področja elektromobilnosti in blagovne znamke MINI v BMW Group, nam uvodoma pove, da je trajnostni razvoj ključen del njihove poslovne strategije, zato pri BMW Group prevzemajo odgovornost za prihodnost globalne družbe in se vidijo kot njen sestavni del. Pametno upravljanje virov in boj proti podnebnim spremembam sta izraz njihovega občutka odgovornosti. »Postavili smo si jasne cilje za zmanjšanje ogljikovega dioksida v celotnem življenjskem ciklu: od dobavne verige preko proizvodnje in faze uporabe naših vozil pa vse do konca in reciklaže. Do leta 2030 bomo v celotnem spektru zmanjšali emisije ogljikovega dioksida na vozilo za 40 odstotkov glede na ravni iz leta 2019. Namreč, ni pomembno le, da ponudimo električna vozila, ki omogočajo brezemisijsko vožnjo med uporabo, ampak je izredno pomembno tudi, da je celotna veriga vrednosti trajnostna. Pomembno je, od kod pridobivamo surovine, ali naši dobavitelji proizvajajo na trajnosten način, kakšne materiale vgrajujemo v naša vozila, kolikšen delež je sekundarnih virov, kolikšen delež vozila bomo lahko na koncu reciklirali ali ponovno uporabili.« Kot dodaja, bo celotna vrednostna veriga BMW Group podnebno nevtralna najpozneje leta 2050 in je tudi del pobude Združenih narodov »Race to Zero«.


BOLT Z ZELENIM NAČRTOM

Tudi v podjetju Bolt, svežem ponudniku električnih skirojev za izposojo, je trajnostna prihodnost edina možna pot, pove Matej Črne, upravitelj omrežja. Trajnostno storitev mikromobilnosti s skiroji smo v Ljubljani dobili letošnje poletje in njihova priljubljenost se je hitro povečala. Črne poudarja, da so v podjetju dolgoročno zavezani k zmanjšanju vpliva na okolje že s samim poslanstvom, saj v mesta dodajajo električna vozila in na ta način spodbujajo javnost, naj se poslužuje več transportnih sredstev na obnovljive vire energije. Vse to je pri Boltu združeno v enovito strategijo, ki jo imenujejo Zeleni načrt. »Sestavljena je iz treh delov. Prvi del je to, da neprestano sledimo našemu vplivu in ga potemtakem tudi jasno razumemo. To nam pomaga pri odločitvah, kako ga še učinkoviteje nadzorovati. Drugi del Zelenega načrta je zmanjšanje našega ogljičnega odtisa, tako da vnašamo čim več električnih vozil in skirojev v sklop našega omrežja in platforme. S tem ponujamo bolj zelene načine premikanja v mestih. Ogljični odtis zmanjšujemo tudi z uporabo najvišjih okoljskih standardov v naših pisarnah (ISO14001). Zadnji, tretji del Zelenega načrta pa je splošno (globalno) zmanjševanje emisij. V sklopu tega vlagamo v pogozdovanje, ohranjevanje tal in v druge lokalne projekte za nevtralizacijo ogljičnega odtisa; na ta način pozitivno vplivamo na lokalne skupnosti.«

ŽELIJO BITI VODILNI V REGIJI NA PODROČJU ZELENE MOBILNOSTI

Marjan Beltram
, izvršni direktor za turizem in storitve mobilnosti v družbi Nomago, se strinja s trditvijo, da je prihodnost mobilnosti izključno trajnostna: »Trajnostni razvoj mobilnosti je eden od ključnih svetovnih izzivov prihodnjega desetletja. V Nomagu smo se zato že ob ustanovitvi odločili, da želimo biti vodilni v regiji tudi na področju zelene mobilnosti. Pri razvoju trajnostne mobilnosti je v vsaki državi, občini ali mestu izredno pomemben sočasen razvoj tako javnega potniškega prometa kot tudi mikromobilnosti. Časi, ko smo uporabljali zgolj eno prevozno sredstvo, so že zdavnaj stvar preteklosti, miselnost ljudi pa se je v zadnjih nekaj letih temeljito spremenila.« Kot je povedal za MM, osebni avtomobil še vedno prevladuje pri vsakodnevni mobilnosti, a se njegov pomen iz leta v leto zmanjšuje, družine pa se vedno pogosteje odločajo za opustitev drugega ali tretjega osebnega vozila. Prav ti dejavniki dodatno vplivajo na višje cene osebnih vozil in pogonskih energentov. »Potem pa je tu svojo težo dodal tudi povečan obseg dela na daljavo in razvoj drugih, okolju prijaznejših oblik mobilnosti.«


Nomago je v zadnjih letih že nadgradil mestni potniški promet, njihov vozni park vključuje zgolj vozila, ki izpolnjujejo najstrožje okoljevarstvene standarde, junija pa so v Sloveniji vzpostavili tudi sistem javne izposoje koles.


CENEJŠA ZA UPORABO IN VZDRŽEVANJE

»Električna vozila so ob dobri infrastrukturi cenejša za uporabo in vzdrževanje kot vozila z bencinskim ali dizelskim motorjem, zaradi česar bi lahko bil prevoz z njimi kmalu cenovno veliko ugodnejši, poleg tega pa so električna vozila in celotna električna infrastruktura prijaznejši do okolja,« je prepričan Matej Črne iz Bolta.

V BMW Group se sicer zavedajo, da ima vsak pogonski sklop prednosti za pravo skupino uporabnikov, a električni avtomobili vseeno predstavljajo prihodnost. »Ti avtomobili so na eni strani pomirjujoče tihi, pa vendar izjemno dinamični in agilni. Trenutno ponujamo vozila z realnim dosegom tudi čez 500 kilometrov, ki večini voznikom zadostuje za glavnino poti. Na vseh daljših poteh pa je treba narediti kakšen postanek za polnjenje, ki pa bi ga na takšni poti naredili tako ali drugače. V Evropi imamo že precej dobro mrežo super hitrih javnih polnilnic ob avtocestah, ki omogočajo, da s krajšim 20-minutnim postankom napolnimo vozilo čez 80 odstotkov,« pojasni Černivec. Ob tem dvomljivce spomni, da so v Sloveniji za električna vozila na voljo tudi subvencije Eko sklada, in sicer do višine 4.500 evrov, kar imajo za veliko prednost oziroma jeziček na tehtnici.

Černivec nadaljuje, da so električna vozila odlična priložnost tudi za podjetja, saj z ozelenitvijo svojih službenih voznih parkov prispevajo k trajnostnemu razvoju družbe in tako podpirajo lastne poslovne strategije. »S tem ko podjetja zaposlenim ponudijo možnost električnega vozila, jim zagotovijo vozila z ničelno boniteto, prav tako pa električna vozila predstavljajo prednost za podjetja sama, saj lahko odvedejo vstopni davek in tako optimizirajo svoje stroške.«

TUDI MIKROMOBILNOST ŠTEJE

Nomago je v zadnjih letih s številnimi razvojno naravnanimi občinami že nadgradil mestni potniški promet, v svoj vozni park pa vključujejo zgolj vozila, ki izpolnjujejo najstrožje okoljevarstvene standarde. Junija so v Sloveniji vzpostavili tudi sistem javne izposoje koles, ki je trenutno prisoten v 15-ih slovenskih občinah in je imel konec septembra več kot 18.500 uporabnikov in blizu četrt milijona najemov. »Sistem Nomago Bikes intenzivno širimo, saj vse analize kažejo, da z novimi postajališči in večjo razpredenostjo sistema ta postaja vse bolj uporaben za občane in turiste. V občinah, ki so že stopile korak naprej v zeleno prihodnost, želimo sistem Nomago Bikes še dodatno nadgraditi, v načrtu pa je vstop tudi v nove občine.«

Tudi podatki, ki so jih pridobili v Boltu, obljubljajo veliko. Kažejo namreč, da se je na vseh trgih število voženj z električnimi skiroji od junija do avgusta 2022 podvojilo v primerjavi z enakim obdobjem lani. »Po raziskavi, ki jo je izvedla Evropska komisija, 90 odstotkov državljanov EU podnebne spremembe vidi kot resen problem. Zdi se, da se to vedno bolj odraža v njihovih navadah mobilnosti in tako se ljudje vse bolj zavedajo izbire mikromobilnosti na kratkih razdaljah,« pove Črne, ki poda tudi drug dokaz trenda. »Bolt je na začetku tega leta objavil raziskavo v sodelovanju z Inštitutom za ekonomiko prometa na Norveškem, TØI. Projekt je razkril, da se lahko zahvaljujoč spodbujanju v aplikaciji do 60 odstotkov več uporabnikov aplikacije Bolt odloči za skiro namesto avtomobila za kratke razdalje do tri kilometre.«

OZAVEŠČANJE LJUDI JE KLJUČNEGA POMENA

Kot pravijo v Nomagu, veliko truda vlagajo v ozaveščanje ljudi o tej tematiki. »Že pred časom smo sprožili tudi iniciativo 50:1, prek katere želimo 50 ljudi spraviti na 1 avtobus in s tem 50 avtomobilov s cest,« kot primer navede Beltram. Nomago postaja po zaslugi takšnih projektov referenčna točka zelene mobilnosti, dolgoročno pa želijo vozila, ki jih poganjajo alternativni viri energije, vpeljati tudi v javni potniški promet. »Skupaj z družbo APT želimo v mestnem potniškem prometu Nove Gorice in Gorice do leta 2025 v celoti preiti na zelena vozila, že danes pa prevoze na mednarodni liniji med obema Goricama izvajamo z električnim avtobusom. Mestni potniški promet v Celju medtem že od vsega začetka izvajamo izključno z vozili na zemeljski plin, novembra pa bomo v mestnem potniškem prometu v Celju in Novi Gorici prvič testirali tudi vozila na vodik,« pripoveduje Beltram.

»Že pred časom smo v Nomagu sprožili tudi iniciativo 50:1, preko katere želimo 50 ljudi spraviti na 1 avtobus in s tem 50 avtomobilov s cest,« je povedal Marjan Beltram, izvršni direktor za turizem in storitve mobilnosti v družbi Nomago

Tudi Černivec opaža, da smo v Sloveniji vedno bolj dojemljivi za električna pogonska vozila. »Električna vozila so vedno bolj pogost element na cesti in tako v BMW-ju opažamo, kako strmo narašča interes za popolnoma električna BMW i4 in BMW iX. Kot pionir v elektromobilnosti smo trgu hitro ponudili avto BMW i3 in takrat uspeli razbliniti marsikateri mit o elektromobilnosti. Približali smo jo ljudem in jo z avtomobili z daljšimi dosegi in hitrim polnjenjem naredili bistveno privlačnejšo in zanimivo za širši krog uporabnikov.«

DODATNA SPODBUDA LJUDEM ZA ELEKTRIČNA VOZILA

Spodbude za ljudi prihajajo s strani medijev, politike, zakonodaje, ponudnikov bolj zelene mobilnosti ter vedno pogosteje tudi iz drugih podjetij, ki imajo trajnostni razvoj vtkan v samo poslanstvo in strategijo v obliki družbene odgovornosti. Pri Boltu verjamejo, da lahko mikromobilnost reši veliko težav v mestih in zato so si vedno prizadevali, da bi bilo premikanje v njih lažje, hitrejše in zanesljivejše. Prav zaradi tega so uporabo skirojev naredili še bolj prilagodljivo, saj želijo ljudi še dodatno spodbuditi k njej.

Černivec dodaja, da v BMW-ju ljudi najlažje dodatno spodbujajo tako, da jih povabijo, da se zapeljejo na testno vožnjo. V ta namen pripravljajo različne izkustvene dogodke, kjer lahko stranke preizkusijo vozila in se prepričajo o njihovih prednostih. »Strankam tako ponujamo široko paleto električnih vozil že danes, ki se bo samo še širila. V kratkem prihaja popolnoma električni BMW X1, ki bo nedvomno zelo zanimiv za slovenske kupce, naslednje leto pa popolnoma električna petica, ki bo prava rešitev za marsikaterega poslovneža.«
David Černivec, vodja korporativne in diplomatske prodaje, področja elektromobilnosti in blagovne znamke MINI v BMW Group: »V kratkem prihaja popolnoma električni BMW X1, ki bo nedvomno zelo zanimiv za slovenske kupce, naslednje leto pa popolnoma električna petica, ki bo prava rešitev za marsikaterega poslovneža.«


Celotna vrednostna veriga BMW Group bo podnebno nevtralna najpozneje leta 2050.

POMEMBEN VIDIK E-MOBILNOSTI

Področje energetike je tudi zaradi e-mobilnosti pred veliko preobrazbo, zastavljeni nacionalni in globalni cilji pa so izjemno ambiciozni. Velik poudarek pri razvoju energetike je tudi na distribuciji in v Elektru Ljubljana je tovrstna preobrazba v polnem zagonu. Dr. Jurij Curk, svetovalec uprave za tehnološki razvoj v podjetju, je za bralce Marketing magazina razložil, kako v podjetju spodbujajo javnost k bolj zeleni mobilnosti. »Ključni pomen distribucijskega omrežja v zelenem prehodu se bo pokazal skozi sposobnost vključiti v omrežje čim več obnovljivih virov energije in kljub velikim nihanjem, ki jih bodo ti povzročili, uporabnikom zagotoviti stabilno in zanesljivo napajanje. Pravzaprav je to pogoj za zeleni prehod,« pove. Poleg distribucije, boljšega omrežja, njegove spoznavnosti, vodljivosti, fleksibilnosti in ne nazadnje tudi smernic za zaščito okolja (npr. ogrožene vrste ptic) v Elektru Ljubljana iščejo načine, kako bi bil sistem še bolj učinkovit, da bi prihajalo do čim nižjih izgub električne energije. »Veliko truda pa v Elektru Ljubljana posvečamo tudi poenostavitvi in digitalizaciji poslovanja za uporabnike, pri čemer bo za korenite poenostavitve potrebna tudi ustrezna sprememba regulative,« meni Curk.
V Elektru Ljubljana se zavedajo, da je bil včasih velik problem električne mobilnosti doseg polnilnic in polnjenje, zato hočejo postaviti dovolj polnilnic na vsakem koraku.

Slovenci po njegovem mnenju počasi spreminjamo navade, a Curk vseeno vidi svetlo prihodnost tudi pri nas. »V Elektru Ljubljana jih na primer spodbujamo prav s postavljanjem električnih polnilnic. Zavedamo se, da je bil včasih velik problem električne mobilnosti doseg polnilnic in polnjenje, zato hočemo postaviti dovolj polnilnic na vsakem koraku.« V Elektru Ljubljana si želijo, da priključiti vozilo na polnilno postajo ne bo več vprašanje, zaradi česar potrebujemo veliko polnilnic majhnih moči doma, pred bloki, v službi, nakupovalnih centrih in povsod tam, kjer vozilo stoji več kot pol ure. »Tedaj bi lahko polnjenje vozil celo pomagalo uravnotežiti elektroenergetski sistem, saj bi lahko polnjenje uravnavali, vozilo pa bi bilo dovolj dolgo priklopljeno, da bi tudi ob majhni moči, ki je bolj primerna za omrežje, vozilo preko celotnega dne brez težav polnili. Strošek bi bil tako precej nižji. Ta modus operandi že obvladujemo doma, a žal gre vse v smeri primerjave e-vozil z dizelskimi vozili, poleg tega pa se izumlja (pre)močne polnilnice z ekstremnimi, a kratkotrajnimi obremenitvami omrežja.« Po njegovih besedah to potencialne uporabnike zavira, a tiste prave spodbude in inovacije v svet e-mobilnosti šele prihajajo, anomalije pa izginjajo.
»Ključni pomen distribucijskega omrežja v zelenem prehodu se bo pokazal skozi sposobnost vključiti v omrežje čim več obnovljivih virov energije in kljub velikim nihanjem, ki jih bodo ti povzročili, uporabnikom zagotoviti stabilno in zanesljivo napajanje,« pravi dr. Jurij Curk, svetovalec uprave za tehnološki razvoj v Elektru Ljubljana.

Članek je bil izvorno objavljen v tiskani reviji Marketing magazin, november 2022, #497. Revijo lahko naročite na
info@marketingmagazin.si.

Editor

Urednik