Enotni pa smo bili v tem, da so nas projekti zelo navdušili. Samo dva meseca prej smo se pogovarjali z Demianom Horstom iz Umeå Design Institute na Švedskem in začeli sodelovati s tamkajšnjimi študenti. Kar so ustvarili v tem času, je bilo fascinantno.

To je bila odlična priložnost za njih in za nas. Študentom smo lahko predstavili, kako deluje oblikovanje avtomobilov v resničnem svetu, in jim ponudili pristne vpoglede. Vem, da je veliko članov moje ekipe v času študija pridobilo dragocene izkušnje s sodelovanjem z avtomobilskimi podjetji, in nekatere zgodbe, ki sem jih slišal o njihovih izkušnjah, so resnično vplivale na njihove odločitve glede poti, ki so jo ubrali.

Naloga, ki smo jo dali študentom, je bila pravzaprav vprašanje: kako bi lahko oblikovanje in izkušnjo notranjosti Fordovih vozil prilagodili pričakovanjem naslednje generacije uporabnikov? Da bi jim pomagali odgovoriti na to vprašanje, smo jih povabili v Nemčijo na obisk Fordovega oblikovalskega studia v Kölnu.

Med obiskom jim nismo pokazali le procesa oblikovanja s skicami ali kako izkoriščamo virtualno realnost. Z veseljem sem jim predstavil naše oblikovalsko delo, a se mi je zdelo pomembno, da jim razkrijemo tudi nekaj naših lastnih oblikovalskih poti. Mislim, da je tisto, kar našo ekipo dela tako posebno – in na kar sem posebej ponosen –, to, da imamo kolege, ki so se več kot desetletje posvečali oblikovanju Fordovih vozil, kar je resnično redko. V tem času smo vsekakor napredovali tako v načinu dela kot v orodjih, ki jih uporabljamo, in bilo je res odlično, da smo lahko z mladimi delili te zgodbe.

Seveda pa nismo mogli izpustiti ogleda Fordovega centra za električna vozila v Kölnu. Vedno sem navdušen, ko tam vidim, kako naši dizajni oživijo, in opazujem vse te neverjetne robote v akciji. Skoraj enako zanimivo mi je opazovati reakcije študentov – njihovi presenečeni pogledi in vzkliki so nalezljivi!

Ko smo samo nekaj tednov pozneje odšli na Švedsko in se srečali s študenti, smo pričakovali visoko raven dela. Nismo pa pričakovali, da si bodo štiri skupine tako različno razlagale navodila.

Štirje projekti so bili Threo, Fun, Rapport in E A S E.

Threo se je osredotočil na poudarjanje vznemirjenja pri vožnji z idejami za spreminjanje oblike, odziva in delovanja elementov, kot je volan, glede na vozne razmere. Na drugi strani je bil projekt Rapport, ki se je ukvarjal z avtonomnimi vozili in si prizadeval za zmanjšanje tradicionalne hierarhije.

Threo raziskuje, kako lahko notranjost vozil v prihodnosti zagotovi čustveno sproščanje brez digitalne preobremenitve. Ključni elementi vključujejo s pomočjo umetne inteligence vodene ‘hranilne snovi’, inteligenten sedež, ki izmenično izvaja dinamični pritisk, in izpopolnjen mehanski resonančni kanal, ki preprečuje umetni zvok, podprt z dvojnim načinom delovanja brez povezave in s povezavo.

Rapport ideja

Namesto da bi imeli klasični vlogi voznika in potnikov, so zasnovali notranjost, ki je vsakemu potniku omogočala opravljanje ene od šestih nalog: nadzor vožnje, glasbe, osvetlitve, iger, prigrizkov ali navigacije. Razpored sedežev je spodbujal očesni stik in, kot namiguje ime, medsebojne odnose (angl. rapport).

S širjenjem polavtonomnih vozil se odpirajo nove priložnosti za ponovno razmišljanje o socialni dinamiki notranjosti avtomobila. Rapport raziskuje, kako lahko mobilnost prihodnosti preusmeri pozornost navznoter in vozilo iz prevoznega sredstva spremeni v skupen družabni prostor.

S pomočjo delavnic in izdelave prototipov je ekipa raziskala, kako zmanjšati hierarhijo in spodbuditi namensko interakcijo med vsemi potniki. Rezultat je koncept notranjosti, v katerem so sedeži drugače obrnjeni za večjo povezanost, naloge so modularne in prenosljive, vmesniki med programsko in strojno opremo pa so vizualno pojasnjeni.

E A S E ideja

Druga ekipa je preučila funkcionalnost za dve različni skupini uporabnikov: mlade družine in samske, aktivne posameznike. Obe skupini potrebujeta prilagodljiv prostor za shranjevanje, zato so zasnovali pametno modularno notranjost. To pomeni, da lahko notranjost prilagodimo za prevoz večjih športnih predmetov ali za zbliževanje družine.

Zasnova za prilagajanje dvema različnima življenjskima slogoma: mladim sodobnim družinam, ki iščejo bližino, in samskim, aktivnim posameznikom, ki potrebujejo prilagodljiv prostor. Razpored je mogoče preoblikovati, da podpira skupnost ali odprto shranjevanje.

Fun ideja

Zelo nam je bil všeč pristop ekipe, ki se je osredotočila na zabavo. Mislim, da so notranjosti dali vlogo igrišča ali palete senzornih igral, z veliko elementi, ki jih je mogoče raziskovati in s katerimi se je mogoče interaktivno ukvarjati. Nekatere njihove izbire materialov so bile res zanimive.

Notranjost Ford Fun je kot igrišče ali park s senzornimi igrali, s številnimi privlačnimi interakcijami in oblikovnimi elementi, ki vabijo k raziskovanju.

Ford Fun, ki ga vodijo zmogljivost, dostopnost in nasmeh, uporablja večnamenske valje, da ustvari logično, a domiselno neprekinjeno zanko po celotni kabini. Ta pristop podpira zamenljive komponente in fizično vključenost, s paleto materialov, ki je osredotočena na čistost in krožnost.

Od vznemirjenja iz sveta avtomobilskih dirk do pametnih in prilagodljivih rešitev za potrebe družine, od uživanja v potovanjih do novih zasnov notranjosti avtonomnih vozil – ti študenti so odlično opravili nalogo in resnično pokazali svojo domišljijo in razumevanje. Očitno so razumeli nekaj, kar nam je dobro znano, namreč da so potrebe in želje strank lahko zelo različne.

Zelo mi je bilo všeč, da se niso bali umazati si rok. Poleg tega je lepo, da na nek način vračamo družbi, saj s svojo izkušnjo navdihujemo in pomagamo mladim oblikovalcem pri razvoju njihovih talentov. Upam, da to ne bo zadnje sodelovanje. Še vedno pa se nismo mogli odločiti, katera vizija nam je najbolj všeč.

VIR: Summit Motors