Christian Giesen je inženir za varnost vozil pri Fordu v Evropi.
Vsi v Fordu so strastni glede svojega dela. Nekateri si prizadevajo za vrhunsko zmogljivost avtomobilov, kot je Mustang GTD, drugi ustvarjajo privlačne zasnove, ki se prelevijo v serijske modele, kot je Capri.
Mnogi se tega ne zavedajo, toda zame in moje kolege je zagotavljanje najboljše možne varnosti tisto, kar razvnema našo domišljijo.
Ford je odgovoren za uvedbo varnostnih inovacij, ki so postale standardna praksa v celotni avtomobilski panogi. Že leta 1927 je bil Ford prvi proizvajalec, ki je v vseh svojih vozilih uvedel varnostna stekla. Prav tako smo kot eden prvih proizvajalcev leta 1985 v model Scorpio serijsko vgradili protiblokirni zavorni sistem.
Danes imamo na voljo aktivne varnostne sisteme, ki zmanjšujejo posledice trčenj ali jih celo uspešno preprečijo, ter pasivne varnostne sisteme, ki zagotavljajo zaščito potnikov in drugih udeležencev v prometu.
Varnostne blazine so morda prva stvar, na katero pomislite, ko govorimo o pasivnih varnostnih sistemih, in imajo ključno vlogo pri zmanjševanju posledic trkov. Čeprav so v široki uporabi od devetdesetih let prejšnjega stoletja, smo s to tehnologijo eksperimentirali že v sedemdesetih letih. Kljub temu, da obstajajo že desetletja, vedno znova iščemo ustvarjalne rešitve, da bi bile še učinkovitejše.
Med razvojem električnega Forda Explorerja je ekipa, kot pri vseh Fordovih vozilih, izvedla več preskusnih trčenj v laboratorijskih pogojih. Čeprav je njegova zmogljivost izpolnila ali presegla tako zakonske standarde kot tudi naše lastne cilje, smo menili, da bi jo lahko še izboljšali z zmanjšanjem stranskega premika potnikov na sprednjih sedežih v primeru bočnega trka.
Ekipa je preučila več idej, kako to doseči, vključno z zajetnejšimi varnostnimi pasovi – podobnimi tistim, ki jih nosijo dirkači, kjer pasovi čez telo potekajo v obliki črke ‘X’ –, vendar smo to idejo zavrnili, ker ni bila dovolj praktična za uporabo pri potnikih v vozilu.
Glede na orodja, ki so nam bila na voljo, smo prišli do zaključka, da bi namestitev varnostne blazine na sredini, med voznikom in sovoznikom, pomagala zmanjšati stranski premik v primeru bočnega trka.
Ekipa je razmišljala o namestitvi blazine v strop nad potnikoma na sprednjih sedežih, vendar ni bilo mogoče namestiti varnostne blazine, ki bi bila dovolj velika, da bi dosegli želeni rezultat. Po nadaljnjem razmisleku smo ugotovili, da je prava rešitev sprememba varnostne blazine, ki je že vgrajena v sprednji sedež – poimenovali smo jo sredinska stranska varnostna blazina.
Z dodajanjem druge komore stranski varnostni blazini je med potnikoma na sprednjih sedežih zagotovljena dodatna zaščita, ki se je v testih izkazala za zelo učinkovito – tako učinkovito, da so varnostni strokovnjaki organizacije Euro NCAP Explorerju namenili pet zvezdic in mu za učinkovitost pri bočnem trku dodelili 15,5 od možnih 16 točk.
Novost so posebej izpostavili tudi v poročilu Euro NCAP, v katerem so zapisali: “Explorer ima vgrajen ukrep za zmanjšanje poškodb zaradi udarca telesa voznika v telo sovoznika pri takšnih trkih. Sistem je pri preskusnih trčenjih Euro NCAP deloval dobro in zagotovil ustrezno zaščito glave voznika in sovoznika.”
Kaj pa stepena smetana?
Varnostne blazine običajno uporabljajo pirotehnični naboj za vžig generatorja plina, ki v nekaj milisekundah ustvari plin za napihovanje blazine. Tako se varnostna blazina napihne dovolj hitro, da zagotovi želeno zaščito potnikov, a pri tem nastane tudi neželena toplota.
A zdaj imamo rešitev. V sodelovanju s podjetjem, ki je začelo s proizvodnjo plinskih kartuš za pločevinke s stepeno smetano, smo ugotovili, da lahko uporabimo generator hladnega plina, ki deluje s podobno tehnologijo, varnostna blazina pa se napolni pri veliko nižjih temperaturah, hkrati pa še vedno zagotavlja visok standard zmogljivosti, ki smo ga želeli.
To dokazuje, da je mogoče s pravim pristopom izboljšati tudi tehnologijo, ki obstaja že 50 let.
Avtor teksta: Christian Giesen
VIR: SUMMIT MOTORS LJUBLJANA